Naša Galaksíja ali kar Galaksíja (grško Galaxia (gala, galactos - mleko)) je velika spiralna galaksija, v kateri je naše osončje. Verjetno celo spada med spiralne galaksije z prečko. Galaksija se nahaja v Krajevni skupini skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

V temni in jasni noči vidimo njene spiralne rokave, ki se vijejo preko celotnega neba in jih že od nekdaj imenujemo Rimska cesta. Tako včasih rečemo tudi celotni galaksiji. Njen najsvetlejši del je viden poleti v smeri ozvezdija Strelca, kjer leži njeno središče. Glede na nebesni ekvator se Rimska cesta razprostira na severu od ozvezdja Kasoipeje in na jugu do ozvezdja Južnega križa. To je posledica dejstva, da je Zemljina os vrtenja rahlo nagnjena proti pravokotnici na galaktično ravnino. Dejstvo, da Rimska cesta deli nočno nebo na dve skoraj enaki polobli kaže tudi na to, da Osončje leži blizu galaktične ravnine. Vprašanje je kakšno bi bilo življenje, če bi ležalo bolj stran.

Masa naše Galaksije znaša okoli bilijon Sončenih mas in vsebuje 200 do 400 milijard (200 · 1011) zvezd. V Galaksiji je znanih okoli 1000 planetarnih meglic, okoli 500 kroglastih kopic, okoli 350 pulzarjev, okoli 18.000 razsutih kopic. Galaksija je druga največja v Krajevni skupini. Večja od nje je le Andromedina galaksija z maso okoli 1,5 naše Galaksije. Premer Galaktičnega diska je velik približno 100.000 svetlobnih let. Velikost osrednje zgostitve je okoli 10.000 sv. l. Cel obroč se nahaja na razdalji 5 kpc od središča, Sonce pa je od središča Galaksije oddaljeno okoli 27.000 sv.l., nedaleč od ravnine in blizu roba spiralnega kraka. Količina mase znotraj Sončevega tira je 9,0 · 1010 MO.

Zvezde v Galaktičnem disku krožijo okoli sedišča, ki verjetno gosti črno luknjo. Osončje se okoli središča zavrti v približno 226 milijonih letih. Splošno vrtenje ne sledi pričakovanemu vzorcu in so hitrostjo na robu diska večje kot v notranjosti. Za to naj bi bila kriva manjkajoča snov, ki jo še ne poznamo dovolj. Srednja razdalja med zvezdami je 1 pc.

Galaksija je stara 15 milijard let in je nastala iz plinskega oblaka s premerom 80 kpc in maso 100 milijard Sončevih mas. Celotna teorija nastanka je še vedno precej neznana.

Splošne lastnosti

Podatki kažejo na to, da se bo Andromedina galaksija zaletela v našo Galaksijo in, da se giblje proti njej s hitrostjo okoli 140 km/s Galaksiji bosta trčili čez približno 3 milijarde let in se bosta verjetno združili v velikansko eliptično galaksijo.

Naša Galaksija je pomembna za študij galaksij, ker jo opazujemo od znotraj. Prvi je poskusil določiti obliko Galaksije William Herchel.