Moj maček Unij

Moj maček Unij je star 4 leta. Poleti leta 2002 smo ga našli na otoku Unije, ko se je ravno pripravljal na obrok peska in galebjega perja. Takoimg_0855.JPG se nam je zasmilil, da smo ga vzeli v našo počitniško hišo in mu nalupili nekaj škampov, ki so ostali od kosila. Pojedel je vse in popil skoraj liter mleka. Od takrat se ni ločil od nas. Ko pa smo se odpravljali, je nastala dilema. Kaj naj naredimo z mačkom. Jaz sem začel navijati, da bi ga vendarle vzeli domov. Mama je bila absolutno proti, saj smo doma že imeli mačko (sedaj že dve leti pokojno) Bebo. A z atijem nama je uspelo prepričati mamo: vzamemo ga s seboj. Z atijem sva iz trgovine prinesla škatlo, v kateri bo potoval na ladji - škatlo za pomaranče - in jo zluknjala. Tako je prišel dan odhoda. Odpotovali smo z ladjo ob 7mih zjutraj. Unij je bil zelo razigran in neprestano skaimg_1744.JPGkal v škatli za pomaranče. Ko smo prispeli na Mali Lošinj in prtljago natovorili v avto, smo Unija izpustili ven. Najprej je po avtu dirkal kot nor. Kasneje, že proti meji pa se je ulegel pod stol in zaspal. Tega smo bili zelo veseli, kajti cariniki ga zaradi spanja pod sovoznikovim sedežem niso opazili in smo muca uspešno “prešvercali”. To je bil eden najsrečnejših trenutkov v mojem življenju! Bili smo rešeni problemov in je bil maček dokončno naš. Ko smo prišli v Ljubljano smo ga najprej peljali na veterinarsko kliniko. Tehtal je 12 dag in imel garje v ušesu in pljučnico.

[youtube]aKNJqRZ_7eA[/youtube]

Tak je danes. Všeč mi je, ker je še vedno tako igriv (video). Moja najboljša prijatelja sta Unija takoj vzljubila in tudi Unij niju. Danes tehta dobrih 8 kg kar je hudo preveč (zato je na dieti).

South park World of Warcraft

Danes sem si kupil igrico World Of Warcraft. Ogledal sem si tudi tale video, ki mi je bil zelo všeč in bi ga rad delil z vami.

[youtube]AX_64WglHGc[/youtube]

mentos + cocacola light

Ali veste kaj se zgodi če date v plastenko coca cole mentos bonbon?

No boste izvedeli

[youtube]vgQ9kvLGXS8[/youtube]

Cannot create directshow player

Ali kdo ve kaj narediti, ko hočeš gledati filmčke na netu in ti napiše Cannot create DirectShow player

Prirodoslovni muzej (Kaj oblikuje svet)

Danes, torej 6.1.2007, smo z best frendoma šli v Prirodoslovni muzej, natančneje na predstavo Kaj oblikuje svet. Medtem, ko smo čakali na voden ogled, smo si ogledali ruševine stare Emondsc00037.JPGe in originalen kipec iz zlata, katerega kopija stoji v ljubljanskem Zvezda parku. Originalni kipec je precej večji in ni samo pobarvan z zlato kot fake. Nato smo si ogledali že slavno okostje mamuta, minerale in fotografsko razstavo. Vse skupaj mi je bilo kar všeč. Nato smo odšli na voden ogdsc00021.JPGled in si najprej ogledali zgodovino Zemlje. Zelo dober je virtualni prikaz Velikega poka in nato Zemlje kot planeta iz lave. Takoj zatem nam je vodička ponudila učne liste in tudi jaz sem vzel enega. Vodička nas je najprej podučila o plasteh Zemlje in vulkanih, nato pa še o potresih. Zelo mi je bilo všeč, ko so nas postavili na ploščad na kateri si sprobal rukanje ob potresu 6 in 7 stopnje po Rihterjevi lestvici. Za tem smo se podučili o mikroorganizmih, mutiranju (ndsc00022.JPGapakah pri razmnoževanju živali, ki so lahko koristne ali nekoristne) in o ogljikovem dioksidu. Ogledali smo si tudi peščenjak (peščeni kamen) iz Sečoveljskih solin. Ugotovili smo tudi, kaj je to kisli dež in si ogledali kamen, ki je bil ogromen apridsc00023.JPGla, zdaj je pa čisto razžrt od kisline. Kaj se potem naredi z rastlinami. OJOJ!!! Ko smo končali z ogledom pa gremo v garderobo. In kaj odkrijemo? Vidu so ukradli 10 Eur, ki sem jih jaz dobil z šolarčkom in sem mu jih dal. Kateri kreten mu je šel in ukradel težko prigarani denar. Najraje bi mu zavil vrat.

P .S. Fotke so malo slabše, ker sem fotkal z mobilcem.

Izjemen gol, ki je sicer že star

Izjemno Mile ni kaj!!

[youtube]bXQVRc-ewYg[/youtube]   

Ognjemet 2007 v Sydneyu

[youtube]Ng6kfyXYXuE[/youtube]

Veličastno kaj?

3-je prašički in volk za božič

[youtube]sLpQFwlUlUM[/youtube]

Anketa

Kaj pričakujete v letu 2007?

Odgovore zapišite pod komentarje.

Naša galaksija (rimska cesta)

Naša Galaksíja ali kar Galaksíja (grško Galaxia (gala, galactos - mleko)) je velika spiralna galaksija, v kateri je naše osončje. Verjetno celo spada med spiralne galaksije z prečko. Galaksija se nahaja v Krajevni skupini skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

V temni in jasni noči vidimo njene spiralne rokave, ki se vijejo preko celotnega neba in jih že od nekdaj imenujemo Rimska cesta. Tako včasih rečemo tudi celotni galaksiji. Njen najsvetlejši del je viden poleti v smeri ozvezdija Strelca, kjer leži njeno središče. Glede na nebesni ekvator se Rimska cesta razprostira na severu od ozvezdja Kasoipeje in na jugu do ozvezdja Južnega križa. To je posledica dejstva, da je Zemljina os vrtenja rahlo nmilkyway_garlick_big.jpgagnjena proti pravokotnici na galaktično ravnino. Dejstvo, da Rimska cesta deli nočno nebo na dve skoraj enaki polobli kaže tudi na to, da Osončje leži blizu galaktične ravnine. Vprašanje je kakšno bi bilo življenje, če bi ležalo bolj stran.

Masa naše Galaksije znaša okoli bilijon Sončenih mas in vsebuje 200 do 400 milijard (200 · 1011) zvezd. V Galaksiji je znanih okoli 1000 planetarnih meglic, okoli 500 kroglastih kopic, okoli 350 pulzarjev, okoli 18.000 razsutih kopic. Galaksija je druga nsolar_system.jpgajvečja v Krajevni skupini. Večja od nje je le Andromedina galaksija z maso okoli 1,5 naše Galaksije. Premer Galaktičnega diska je velik približno 100.000 svetlobnih let. Velikost osrednje zgostitve je okoli 10.000 sv. l. Cel obroč se nahaja na razdalji 5 kpc od središča, Sonce pa je od središča Galaksije oddaljeno okoli 27.000 sv.l., nedaleč od ravnine in blizu roba spiralnega kraka. Količina mase znotraj Sončevega tira je 9,0 · 1010 MO.


Zvezde v Galaktičnem disku krožijo okoli sedišča, ki verjetno gosti črno luknjo. Osončje se okoli središča zavrti v približno 226 milijonih letih. Splošno vrtenje ne sledi primages.jpgičakovanemu vzorcu in so hitrostjo na robu diska večje kot v notranjosti. Za to naj bi bila kriva manjkajoča snov, ki jo še ne poznamo dovolj. Srednja razdalja med zvezdami je 1 pc.

Galaksija je stara 15 milijard let in je nastala iz plinskega oblaka s premerom 80 kpc in maso 100 milijard Sončevih mas. Celotna teorija nastanka je še vedno precej neznana.

Splošne lastnosti

Podatki kažejo na to, da se bo Andromedina galaksija zaletela v našo Galaksijo in, da se giblje proti njej s hitrostjo okoli 140 km/s Galaksiji bosta trčili čez približno 3 milijarde let in se bosta verjetno združili v velikansko eliptično galaksijo.

Naša Galaksija je pomembna za študij galaksij, ker jo opazujemo od znotraj. Prvi je poskusil določiti obliko Galaksije William Herchel.